BG-български език / CS-čeština / DA-dansk / DE-Deutsch / EL-ελληνικά / EN-English / ES-Español / ET-eesti / FI-suomi / FR-français / GA-Gaeilge / HR-hrvatski jezik / HU-magyar / IT-Italiano / LT-lietuvių kalba / LV-latviešu valoda / MT-Malti / NL-Nederlands / PL-Polszczyzna / PT-Português / RO-Română / SK-Slovenčina / SV-Svenska
O shemi splošnih tarifnih preferencialov (GSP) EU
Od leta 1971 je v uveljavi shema GSP EU, ki nudi enostavnejši dostop do trga EU za blago, ki se izvaža iz držav v razvoju, saj določa enostransko odpravo ali zmanjšanje uvoznih tarif (tj. na nepovratni osnovi). Načelo sheme GSP je omogočiti enostavnejši dostop do trga EU z namenom spodbujanja trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter razvoja okolja v državah v razvoju – zlasti v najrevnejših in najbolj ranljivih – z osnovnim ciljem zmanjšanja revščine.
Shemo GSP sestavljajo trije različni režimi z različnimi državami upravičenkami in stopnjami preferencialov:
- Standardni režim GSP za države z nizkim ali nižjim srednjim dohodkom nudi delno ali popolno odpravo carine za približno dve tretjini tarifnih postavk v EU. Do tega režima je trenutno (v letu 2019) upravičenih 15 držav.
- Poseben spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) zmanjša iste tarife na 0 % za „ranljive“ države z nizkim in nižjim srednjim dohodkom, ki so ratificirale in izvajajo 27 mednarodnih konvencij, povezanih s človekovimi pravicami, delavskimi pravicami, varstvom okolja in dobrim upravljanjem. Do režima GSP+ je trenutno upravičenih 8 držav.
- Spodbujevalni režim za najmanj razvite države (EBA – Everything But Arms). Do tega režima je trenutno upravičenih 48 držav, namenjen pa je najmanj razvitim državam, saj jim omogoča neomejeno količino in prost uvoz vseh njihovih izdelkov razen orožja in streliva.
Pregled sheme GSP EU in ta študija
Trenutna pravna osnova sheme GSP, Uredba Sveta (EU) št. 978/2012 z dne 25. oktobra 2012, bo prenehala veljati konec leta 2023. Če ne bo sprejeta nova Uredba GSP, bosta standardna režima GSP in GSP+ prenehala veljati, za uvoze iz trenutnih držav upravičenk pa bodo začele veljale „običajne“ tarife EU; še naprej se bo uporabljal le režim EBA. Odvisno od tega, koliko blaga država upravičenka izvozi v EU, bi lahko to negativno vplivalo na rast, zaposlitev in naložbe v državah upravičenkah.
Z vmesno oceno (objavljena oktobra 2018) sheme GSP je bilo ugotovljeno, da je trenutni okvir zelo učinkovit in izpolnjuje svoje cilje. Tudi Evropski parlament je v nezakonodajni resoluciji iz marca 2019 prepoznal pozitiven vpliv Uredbe GSP in pripravil številna priporočila za njen pregled. Priporočila se osredotočajo na spodbujanje raznolikosti izvoza z večjim poudarkom na izboljšanju standardov za varstvo okolja, sodelovanju zainteresiranih strani in boljšemu nadzorovanju izvajanja sheme GSP.
Evropska komisija bo pripravila presojo vpliva, s katero bo raziskala vplive morebitnih političnih opcij na gospodarstvo, socialni razvoj, okolje in človekove pravice za različne elemente nove Uredbe EU GSP. Študija, ki jo je opravil konzorcij pod vodstvom nemškega podjetja za gospodarske raziskave in svetovanje BKP, podpira presojo vpliva z analiziranjem potrebe po več možnostih za izboljšanje ter analiziranjem relativnih prednosti in slabosti teh možnosti, ki so se pojavile pri postopku ocenjevanja.
Delo na študiji se je pričelo decembra 2019 in bo trajalo 10 mesecev. Skupina bo pripravila tri glavna poročila, ki bodo objavljena na tem spletnem mestu, pred dokončno objavo pa bodo o njih razpravljale zainteresirane strani.